»Četudi na tokratni razstavi umetnica fizično ločuje zunanjo, antropomorfno podobo drevesa (zgornja etaža) in bolj ali manj spiralno ali krožno obliko prerezov debla (spodnja etaža) s simboliko duše, pa v medetaži uvaja povezujočo stensko montažo maloformatnih reliefnih odlitkov listja, z učinkom razpadanja, izdelanih po lastni metodi in z neobičajno sestavo "kiparskega" materiala. Pogosta uporaba tehnike polivanja barve s posipavanjem granulatov po slikovni površini posreduje likovni celoti fluiden vtis odtekanja ali razkroja objektov in hkrati navezuje na simbolni naslov Lacrimae arboris (Solze drevesa - parafraza motiva Lacrimae Christi), pri čemer Irena Gajser s čisto likovno vsebino opredeljuje izpovedno vsebino dela. Slednja je posvečena sodobni ekološki problematiki uničevanja gozdov, kot bi šlo za nekakšen genocid dreves z aluzijo na trpečega človeka z dušo, ki joče, pa ne toliko zaradi sebe, kot zaradi bednikov, ki z ekosistemom hkrati uničujejo lastno eksistenco (latentna kristomorfnost)«.

Mario Berdič, likovni kritik


No Files Selected for Lightbox.